V šolskem letu 2023/24 smo na šoli pristopili k razvojni nalogi Vključujoča šola – Vključujoči fizični prostor, ki poteka pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Razvojna naloga stremi k prilagoditvam fizičnega, socialnega in didaktičnega učnega prostora z namenom spodbujanja dobrega počutja, miselnega napredka in participacijeučencev v učnem procesu.
Sodobna družba je usmerjena v sprejemanje raznolikosti posameznikov in omogočanje, da v njej sodelujejo po svojih zmožnostih ob ustreznih spodbudah za nadaljnji razvoj. Tem smernicam mora slediti tudi šola oz. vrtec, kajti pot do vključujoče družbe vodi prav skozi vzgojno-izobraževalni sistem, v katerem je možno spodbujati razumevanje različnosti, presegati izključevanje ter razvijati vključujočo in predvsem pravično šolo.
Inkluzivna oz. vključujoča šola je šola, v kateri vsi učenci dobijo ustrezno podporo za razvoj svojih osebnih potencialov in ne pomeni zgolj vključevanja otrok s posebnimi potrebami. Vsi otroci imajo pravico do ustreznega in učinkovitega izobraževanja, zato je temeljno vprašanje za vključujočo šolo, KAKO USTREZNO PODPRETI VSE UČENCE, ob tem pa se še posebej posvetiti procesu vključevanja otrok s posebnimi potrebami oz. kakorkoli drugače depriviligiranih otrok.
V vključujoči šoli je pomembno medsebojno sodelovanje med vsemi deležniki vzgoje in izobraževanja, za dobro sodelovanje pa morajo biti vzpostavljeni dobri medosebni odnosi. In prav pri delu z otroki s posebnimi potrebami in njihovimi starši se moramo večkrat spomniti, da je ena izmed temeljnih značilnosti medosebnih odnosov priznavanje razlik. Vsak ima pravico do lastnega mišljenja, lahko se ne strinja in pove svoje mnenje. Možnost in sposobnost dajati ter sprejemati povratne informacije pa je značilnost medosebnih odnosov, ki vodi v dogovarjanje in usklajevanje.
Na poti do sodelovalnega odnosa je tako izredno pomembna komunikacija oz. način komunikacije. Za vzpostavljanje kakovostnih odnosov med šolo in starši smo odgovorni strokovni delavci, kar pa ne pomeni, da starši ne nosijo svojega dela odgovornosti. Strokovni delavci pa smo tisti, ki moramo imeti razvite veščine poslušanja in vodenje razumevajočega pogovora tako z učenci kot tudi njihovimi starši. Ves čas se moramo zavedati, da le spoštljiva in odprta komunikacija, z dobrim pretokom informacij vzpostavlja uspešno sodelovanje med šolo in starši, ki mora biti vedno v dobrobit otroka.
Cilji razvojne naloge:
- Uvajati spremembe na področju učenja in poučevanja: spodbujanje samostojnosti in samoiniciativnosti učencev, zagotavljanje ustrezno zahtevnih izzivov in dejavnosti, uveljavljanje izkustvenega učenja z odkrivanjem in raziskovanjem ter ozaveščanje pomena in uravnavanja čustev za učinkovito učenje.
- Poudariti pomen fizičnega, socialnega, izvenšolskega, vseživljenjskega, družbenega in sodelovalnega učenja.
- Zavzemati se za spremembe na ravni mišljenja, čustvovanja in delovanja učiteljev, ravnateljev, učencev in staršev.
- Posamezniku pomagati najti svoj prostor v svetu, ki ga uči kakovostno živeti in sobivati z drugimi.
- Razvijati šolsko prakso, ki bo v kar največji meri upoštevala individualne potrebe, posebnostmi, zmožnostmi, … učenca, ki temelji na formativnem spremljanju, s katerim zagotavljamo optimalen razvoj ter učno uspešnost vsakega učenca (posodobitev didaktike pouka).
- Videti in slišati vsakega učenca, spodbujati medsebojno sodelovanje ter s tem izboljšati njihovo motivacijo (za učenje) in soudeleženost pri razvoju vključujoče šole.
- Ustvariti učno okolje, v katerem se bodo učenci počutili varne, sprejete, vključene in bodo lahko razvijali svoje potenciale.
Za šolo predstavlja razvojna naloga pomembno strokovno podporo pri uresničevanju načel vključevanja, večjo povezanost učiteljskega kolektiva, krepitev medvrstniške solidarnosti ter izboljšanje šolske klime. Aktivnosti potekajo skozi timsko delo, izmenjavo dobrih praks in redno refleksijo. Razvojna naloga bogati vzgojno-izobraževalni proces in utrjuje vrednote sprejemanja, sodelovanja in enakih možnosti za vse.
Vodja razvojne naloge: Nataša Čulibrk
Tim razvojne naloge: Sonja Filipič, Ksenija Popošek, Vesna Ačko, Julijana Djaković
Tanja Frank Paulič, Janja Korošec, Nives Španinger, Nina Karničnik, Melanie Mlakar, Aleksandra Kunstelj, Giovannino Raffanelli
