Naravoslovni tabor II. triada (14.10-16.10.2016)
DRUGI DAN (15. oktober 2016)
»SERVAJVER VOLIČINA«, 15. 10. 2016
Pot na Završki vrh se je začela precej sončno in zabavno, končala pa deževno in adrenalinsko. Po poti nazaj je deževalo in blato je bilo povsod. Toda mi smo premagali blatno džunglo in se rešili ter srečno prišli iz temnega gozda. Sledilo je slastno kosilo in torta ter obisk kovača. Nato pa prosta ježa. Smo že pravi divji jezdeci. Dan se je zaključil z obiskom sosednje kmetije pri kravah in prašičkih.
Tadejina skupina je povedala, kako so se učili zajahati Valentina (Rosija, kot smo ag poimenovali mi) in kako pričeti z ježo. Med ježo smo lahko sami zavijali s konjem. Jezdili smo tudi kas, kar pomeni hitra hoja. Lahko smo spustili vajeti in smo tudi ležali na konju. Po ježi smo ga razsedlali, ga počesali in umili uzdo. Odpeljali smo ga v njegov boks, pripeljali so mu namočeno seno zaradi alergije na prah. Najbolj nam je bilo všeč, ko smo jahali.
Špelina skupina je povedala, da je najprej pokazala, kako se drži na konju. Potem nas je prvič vodila, na konju smo se gibali. Naslednji dan nam je pustila, da smo sami jahali. Prvi dan smo jahali Okeano, naslednji dan pa Lipika. Bilo nam je všeč in vsi v skupini smo se razumeli in si pomagali.
PRVI DAN (14. oktober 2016)
Ko smo z avtobusom prispeli v Voličino, smo prtljago odnesli v hišo. Nekateri so se odločili, da bodo spali na senu, nekateri pa na posteljah. Ko smo razpakirali, so nas pričakale štiri prijazne učiteljice. Prvi je ime Lana, drugi Ana tretji in četrti pa Tadeja in Špela.
Lanina skupina je povedala, da so jahali kobilo Sisi, delali gimnastične vaje na njej in zelo zelo uživali. Krilili smo z rokami, ležali na kobili in dirkali. Po koncu ježe smo jo česali in ji delili priboljške, ki smo jih prej dobili. Na koncu smo morali konje iz spodnjega hleva odpeljali v bokse. Neja in Lana sta nahranile Sisi, Katja in Laura Gala (Sisijinega žrebička) in Staš je nahranil ponija. Zelo smo uživali v ježi in učenju o konjih.
Anina skupina je povedala, da je bila učiteljica prijazna. Jahali smo konja po imenu Lipik. Ni nosil podkev, nahranili smo ga s priboljški z okusom jabolka. Med ježo smo lahko jahali, ne da bi nas drugi držali. Všeč nam je bilo, ko smo prestopali ovire in jezdili v zgornji ogradi. Lipik je lep črno rjav konj.
Jutri se oglasita naslednji dve skupini.
